Mednarodni festival
računalniške umetnosti

Katera sprememba, napredek bi vas prisilila, da znova definirate MFRU vprašanja?

30×
MFRU

Tri desetletja tehnoloških skrbi

Q6/10

Kaj pomeni zastavljati si vprašanja, ki so bila zastavljena v vaši ediciji MFRU, zdaj, v 2024 – kako radikalne so spremembe v vprašanju in odgovoru? Katera sprememba, napredek bi vas prisilila, da znova definirate ta vprašanja?

Q6/10

Kaj pomeni zastavljati si vprašanja, ki so bila zastavljena v vaši ediciji MFRU, zdaj, v 2024 – kako radikalne so spremembe v vprašanju in odgovoru? Katera sprememba, napredek bi vas prisilila, da znova definirate ta vprašanja?

× × × ×
× × × × ×
× × × × × ×
× × × × × ×
× × × × ×
× × × ×

Vsa naša prevpraševanja, dela in simpoziji so sedaj popularizirana, so vsepovsod. Dovolj kvalitetno pa se ni premislilo ne takrat, ko je skupina alternativnih umetnikov kričala na festivalih v nekih marginalnih inštitucijah, ne zdaj, ko je tehnologija tukaj in zdaj, v uporabi. In mislim, da refleksija še zahtevnejša. Mašinerija je močnejša.

Konceptualno med premišljevanji virtualnosti, spleta, mreže in aktivizma med prvim in zadnjim festivalom ne vidim take velike razlike. Tudi o umetni inteligenci, ki jo imam trenutno v žepu, se je v devetdesetih letih govorilo. Kar se tiče teme zaupanja, vedno znova lahko gremo v vse njegove nivoje. Pristopili smo skozi izbor sodelavcev, umetnikov in nazadnje vseh obiskovalcev in preizprašali njihovo zaupanje do korporacij, mreže in umetne inteligence. Naj se pomudim pri umetni inteligenci: če pogledam svoje okolje, ko sem iz Maribora šel študirat v Ljubljano, sta bili Kapelica in Ljudmila, ki sta v zametkih že bili največji akterki, naslednja postaja zame. Vsa naša prevpraševanja, dela in simpoziji, so sedaj mainstream, so vsepovsod. Kvalitetno pa se to ni premislilo ne takrat, ko je neka skupina alternativnih umetnikov v nekih marginalnih inštitucijah kričala na festivalih, zdaj pa je tu, v uporabi, in mislim, da bo še težje premislit. Mašinerija je še močnejša. Govorim o zadnjih tridesetih letih. V eni od edicij Zaupanja smo gostili pionirje in pionirke - Marino (Gržinić), Janeza (Strehovca), Jožeta (Slačka), Aleksandro (Kostič), Pecota (Peter Tomaž Dobrila) in smo skupno potrdili, da se kaj dosti ni spremenilo, le tehnologija je bolj huda. Vsi premisleki so bolj evidentni, ampak nič kaj drugačni.

Katera sprememba, napredek bi vas prisilila, da znova definirate MFRU vprašanja?

1/3

Od mojega kuriranja MFRU leta 2013 do danes se je področje "računalniškega" in njegova obravnava v kontekstu umetnosti in kulture znatno razvilo. Ta razvoj odraža širše spremembe v tehnologiji, družbi in načinu, kako razumemo interakcijo med človekom in računalniškimi sistemi.

Od mojega kuriranja MFRU leta 2013 do danes se je področje "računalniškega" in njegova obravnava v kontekstu umetnosti in kulture znatno razvilo. Ta razvoj odraža širše spremembe v tehnologiji, družbi in načinu, kako razumemo interakcijo med človekom in računalniškimi sistemi. Navedla bi nekaj ključnih sprememb in razlik v razmišljanju o "računalniškem" tedaj in zdaj.

Tedaj: Zgodnja Faza Digitalne Umetnosti (do leta 2013)

Eksperimentiranje in raziskovanje. Zgodnja leta digitalne in računalniške umetnosti so bila osredotočena na eksperimentiranje z novimi tehnologijami in raziskovanje njihovih umetniških možnosti. Umetniki so raziskovali digitalno slikarstvo, digitalno fotografijo, net art in zgodnje oblike interaktivne umetnosti.

Digitalna umetnost kot novost. "Računalniško" je bilo pogosto obravnavano kot novost, pri čemer so umetniki in kuratorji raziskovali, kako tehnologija spreminja način, kako ustvarjamo in dojemamo umetnost.

Osredotočenost na platforme in orodja. Veliko pozornosti je bilo namenjeno možnostim, ki jih ponujajo različne digitalne platforme in orodja, kot so računalniška grafika, animacija in zgodnje računalniške igre.

Zdaj: Integracija in razširitev (od 2013 do danes)

Tehnološka povezovanja. Sodobna obravnava "računalniškega" presega tradicionalne meje in vključuje povezovanje z naprednimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca (AI), strojno učenje, virtualna in razširjena resničnost (VR/AR), ter blockchain tehnologijo. Te tehnologije omogočajo nove oblike umetniškega izražanja in interakcije.

Kritični pogledi in družbena vprašanja. Moderna računalniška umetnost pogosto obravnava kritična družbena vprašanja, vključno z nadzorom, zasebnostjo, digitalnim razkorakom, in vplivom tehnologije na okolje. Umetnost služi kot platforma za razpravo in razmislek o teh temah.

Interdisciplinarnost in sodelovanje. Današnje "računalniško" je globoko interdisciplinarno, z umetniki, ki sodelujejo z znanstveniki, inženirji, in tehnologi, da raziskujejo nove meje umetniškega izražanja. Poudarek je na prepletanju umetnosti, znanosti in tehnologije.

Dostopnost. Razvoj odprtokodnih orodij in platform je odprl dostop do digitalnih umetniških orodij, omogočil širšemu krogu ljudi, da ustvarjajo in delijo digitalno umetnost, ter spodbudil globalno sodelovanje in izmenjavo.

Evolucija interaktivnosti. Interaktivnost je postala bolj sofisticirana, s »potopitvenimi« izkušnjami, ki uporabljajo VR/AR, senzorske tehnologije in interaktivne instalacije, ki omogočajo občinstvu, da postane del umetniškega dela.

Sprememba v obravnavi "računalniškega" odraža torej širše tehnološke, družbene in kulturne premike. Medtem ko je bilo "računalniško" nekoč obravnavano kot ločeno področje ali orodje, je danes integrirano v širše umetniške prakse, ki presegajo tradicionalne medije in obravnavajo kompleksne družbene teme. Ta razvoj ne poudarja samo rasti in evolucije tehnologije, ampak tudi njenega vse večjega vpliva na naša življenja, kulture in umetnost.

Katera sprememba, napredek bi vas prisilila, da znova definirate MFRU vprašanja?

1/3

Peter Tomaž Dobrila

A3/6

kurator

Omenil bi specifično obdobje pandemije, ki mi je dalo zanimiv vpogled v tehnološke ambicije. Te so bile še bolj radikalno integrirati virtualno komunikacjo. Ne le, da se manj družimo, ambicije so bile, da komuniciramo zgolj in samo virtualno. Korporacija Meta je zelo hitro začela pripravljati virtualna spletna okolja, ki so sicer obstajala že prej, t.i. Second Life – tem jaz pravim digitalni kič, ki ga eni umentiki sicer zagovarjajo iz nekakšne estetske in utopične vrednosti. Na kratko: načrti so bili, da bi poleg izmenjave govora in slike vzpostavili digitalno sobo, ki bi komunikacijo prenesla na splet v celoti in odtujila živo prisotnost. Temu jaz pravim digitalna resničnost. Ne gre za navideznost, ni navidezna, je tvoja. Nekako je bila Meta prepočasna in je morala konec koncev pandemije odpustiti 70.000 ljudi, so se ušteli. V tako kratkem času niso bili sposobni uresničiti svoje vizije na produkcijskem in promocijskem nivoju dovolj, da bi zadeva postala splošna dobrina.

Katera sprememba, napredek bi vas prisilila, da znova definirate MFRU vprašanja?

1/3

Vedno poda rezultat, vrsta mojih ukazov se spremeni v akcijo – koda naredi to, kar obljubi, da bo naredila. Vsakič, ko kodo drugače spremenim, je rezultat drugačen. V kodi je neizmerna eksekutabilna romantika.

Igor Štromajer

A4/6

kurator

Jaz sem še zdaj enako “dolgočasen”, kot sem bil na začetku svoje umetniške poti. Koda, različni računalniški jeziki, izvorna koda in programiranje le-te me še navdušujejo. Definiram jo kot jezik, vmesnik med človeškimi jeziki in binarnim, torej kot prevod med binarnima 0 1 in človeškim predlogom. Te medjezike smo ustvarili, da se lahko z računalnikom, strojem sporazumevamo, in to se mi zdi zanimivo. Kako bo to delovalo pri kvantnih računalnikih, bomo še videli, zaenkrat še nič ni kaj vidnega od njih. Trenutno smo obsojeni zgolj na binarnost in izumljene jezike, ki nam jo prevajajo. Ti imajo osnovno prepoznavno strukturo človeških jezikov, ki pa jo zelo abstrahirajo - približajo jo matematiki, njeni abstraktni formi. Če sam berem formo jezika, ki ga ne razumem, lahko v te črke, simbole, številke projeciram svojo vsebino. Med kodo, ki je ne razumem in praznim listom papirja ni razlike - vstavim lahko kar želim.

Ko kodo zaženemo, je spremenljiva iz ene oblike v drugo - v sebi ima vpisano dejavnost, eksekutabilnost. Vedno poda nekakšen rezultat, vrsta mojih ukazov se spremeni v akcijo, koda naredi to, kar obljubi, da bo naredila. Kar pomeni, da koda ni le vizualna, preverim jo lahko. Nam deluje abstraktno, v bistvu pa je zelo konkretno: ima posledico. Umetniško pa mi je zanimiva takrat, ko jo pokvarim, podrem na eni točki. V kolikšni meri preneha izpolnjevat svoje namembnosti? Splošno se mi umetnosti zdi najbolj učinkovita, tam, kjer ni popolna. Spodmaknjena, premaknjena, sistem, ki pade iz ravnotežja. Vsakič, ko kodo drugače spremenim, je rezultat drugačen. V kodi je neizmerna eksekutabilna romantika.

Katera sprememba, napredek bi vas prisilila, da znova definirate MFRU vprašanja?

1/2

Jasno je, da provincialni, zdaj povsem liberalni prostor, jemlje sanje vizionarjem, a ne more jim vzeti zgodovine. In tudi nam je ne more.

Marina Gržinić

A5/6

Podobna časovna primerjava je že bila preizkušena leta 2018 v 24. ediciji MFRU in sicer s predavanjem »Sumničavo, implicirano delovanje: spolne mutantke, dekolonizirane transfeministke, militantne filmmejkerke, radikalne teoretičarke, migrantske spolne delavke«, ki sem ga izvedla skupaj s Tjašo Kancler, ter s samostojnim prispevkom, ki je nosil naslov »Evropa: družbeni spol, razred, rasa«. S svojimi prispevki smo na tej ediciji festivala postavili stvari v novo perspektivo in zastavili vizijo.

Zadnjih nekaj let se moje delo vrti okoli umetne inteligence, kar me zelo obseda. In ne bi verjeli, tezo, da od umetne inteligence zahtevamo odgovornost, čeprav nima možganov, da smo odgovorni mi, z našimi algoritmi, to tezo postavim že leta 1999 v predavanju »Virtualna realnost: računalnik z ali brez možganov« v sklopu ciklusa predavanj Teorija in estetika novih medijev in tehnologij na Univerzi v Mariboru. Predavanja je organiziral Slaček v intervalu med dvema festivaloma MFRU.

Torej vemo, kaj delamo. Imamo konkretna imena ljudi, dogodkov, knjig, tega nam nihče ne more vzeti. Jasno je, da provincialni, zdaj povsem liberalni prostor, jemlje sanje vizionarjem, a ne more jim vzeti zgodovine. In tudi nam je ne more.

Katera sprememba, napredek bi vas prisilila, da znova definirate MFRU vprašanja?

1/2

Razmere so bile… srečne, saj je bila celotna skupnost pripravljena sodelovati, ne da bi se vprašala, kaj bo to od njih zahtevalo. Optimizem, ki se ga pogosto spominjamo je bil predvsem v tem, da so se povabljeni na pobudo odzivali pozitivno. To je zanimivo, kajti takrat sem se pogosto spraševal, kako bo mogoče angažirati ljudi k skupnemu delovanju z mojo malce čudno idejo.

Razmere pred tridesetimi leti so bile neprimerljive z današnjimi. Bile so.. srečne, saj je bila celotna skupnost pripravljena sodelovat, ne da bi se vprašala, kaj bo to od njih zahtevalo. Optimizem o katerem toliko govorimo je bil predvsem v tem, da so se na pobudo odzivali pozitivno. To je zanimivo, kajti takrat sem se veliko spraševal kako bo mogoče angažirat ljudi k skupnemu delovanju z neko malce čudno idejo. Kako bi se to izšlo danes? Menim, da se posamezniki za sodelovanje težje odločajo. Vedno bolj nas skrbi, kaj vse bo potrebno – koliko dela, koliko zaslužka. Kakšna bo cena, če me razumete. Včasih je šlo vse v maniri vprašanja: kaj potrebujemo, da lahko to izpeljemo? To nikakor ni bila stvar enega človeka, temveč posledica tega, da so se okrog mene zbrali vsi ljudje, ki so to sestavili. Zato sem izredno hvaležen Marini (Gržinić) in Aleksandri (Kostič), ki sta mi pomagali odgovarjati na dileme o tem kako umestit festival kot nekaj družbenega – presežek zgolj umetnosti v bienalni obliki. Postaviti vsebino in s tem gibanje je bil naš cilj in dolgo se je obdržal. Da je gibanje ostalo, da se je dalje kotalilo, prevzelo druge oblike in postavilo druge stvari v ospredje. Ljudje so bili nemara bolj pripravljeni sodelovat, ker so prihodnost doživljali na način, da jo morajo zgrabiti in biti del nje, da lahko nekaj doprinesejo k njej. Morda se motim. Danes se je o tem definitivno lažje pogovarjat. Ni slaba zgodba. Zaključujem, da je večji dosežek, kot to, da smo festival naredili, da smo ga obdržali in da ga še imamo.

Katera sprememba, napredek bi vas prisilila, da znova definirate MFRU vprašanja?

1/2