Samoiniciativna videoinstalacija, specifična za lokacijo, 205A Morning Lane uporablja stavbo kot projekcijsko platno za raziskovanje možnosti začasnih urbanih video intervencij, arhitekture in umetnosti z uporabo gibljivih slik v javnem prostoru. Leta 2007 je izvirno zaznamoval konec stavbe studia 205A Morning Lane kot posledice urbane regeneracije, in sicer z dvema sklopoma vizualnih posnetkov, projiciranih na okna stavbe. Larisa hkrati zagovarja stališče, da je javni prostor neprofitni prostor, ne po naključju, temveč po načrtu, in se zavzema za nadaljnjo podporo umetnikom na tem območju ter se poglobi v zadnje dni pomembne stavbe studia umetnikov v vzhodnem Londonu, njihov odnos s prostorom in vpliv njegove izgube na njihovo prakso.
Zapri