27. MFRU Nevarna ideja ali (svetla) prihodnost? – Transhumanizem
08.–15. oktober 2021, Maribor, Slovenija
Več kot četrt stoletja delovanja Mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU) je dovolj dolgo obdobje, da se festival, ki predstavlja, analizira in pomaga razumevati računalnik kot stroj za produkcijo, distribucijo, komunikacijo in arhiviranje, uveljavi. Vse od srede devetdesetih let, ko so računalniške tehnologije igrale ključno vlogo v širših družbenih, ekonomskih, pa tudi ekoloških preobrazbah in so usmerile razvoj mesta od industrijske preteklosti k postindustrijski prihodnosti, je MFRU s posebnim poudarkom na računalniški umetnosti edinstvena platforma za obravnavo sprememb in potencialov, ki jih te tehnologije prinašajo na lokalni in mednarodni ravni.
Lani razglašena epidemija in z njo povezani ukrepi so zahtevali, da je pretežni del festivalskega programa spremenil obliko in se prilagodil novim razmeram, zato je osrednji kuriran program potekal v spletnem, virtualnem, digitalnem okolju. Podobno bo tudi letos velik del programa predstavljen na spletni povezavi https://www.mfru.org, hkrati pa bo program dogodkov prisoten v najširšem delu javnega prostora. Po različnih lokacijah v mestu, v izložbenih oknih, podhodih in zapuščenih lokalih, bo mogoče spoznavati prakse domačih intermedijskih umetnic/-kov in tudi projekte mednarodno uveljavljenih ustvarjalk/-cev.
Če se je 26. MFRU osredotočal na projekte, ki obravnavajo infrastrukturne aspekte odnosa med računalniškimi tehnologijami in planetarnimi ekologijami, skuša 27. edicija festivala zrcaliti vprašanja, ki se nanašajo na skupnost v navezavi z odprto družbo, odprto znanostjo, odprto tehnologijo ter nadaljevanje raziskovanj v smeri transhumanizma. Med tehnologijo in vpetostjo oziroma povezanostjo tehnologije s planetarnimi procesi ostaja vprašanje pozicije človeka. Človek in njegovo osebno polje svobode ali njegova vedno večja in nujna podrejenost tehnologiji? Obstajata pa tudi napoved in upanje, da bi tehnologija in znanost pospešila ter izboljšala evolucijo človeka, s čimer bi človeštvo preseglo svoje fizične, duševne in socialne determiniranosti. Če bi uspešno zamenjali vse biološke dele telesa, bi postali stroj, ki je lahko večen, vprašanje pa je, ali bi bili še vedno zmožni čutiti, misliti in se spominjati na enak način. Kaj bi se zgodilo z našim pogledom na svet?
Preteklo leto je nakazalo drugačne možnosti in polja raziskovanja ter predstavljanja, ki so zanimiva za festival, kot je MFRU, in vodijo k prespraševanju (obljubljene) prihodnosti, ki naj bi jo dosegli s preseganjem človeških sposobnosti. Omejitve so torej predpogoj, da se vzpostavi želja po napredku, nadgradnji. Zato so znotraj osrednje teme izpostavljene podteme, ki se navezujejo na emocionalna stanja, kot so strah, empatija, negotovost, pomoč. Tehnologija in umetna inteligenca v nekaterih pogledih presegata človeškost in njegovo ustvarjalnost, postavljata pa nove dileme, ki bodo morale na novo ovrednotiti ekonomijo, politiko in kapitalizem. Glavna forma razstave zato ključno odstopa od ustaljene oblike razstavljenih del. To na eni strani pomeni "delo na terenu", pogovore in akcije, ki so usmerjeni v razmišljanje o možnem ali nemožnem. Praktično to pomeni izvedbo delavnic, rezidenc, prenos praks, nove oblike debat in kontinuiranih, dalj časa trajajočih razvojnih projektov, ki jih oplaja kritična teorija informacijske/komunikacijske družbe in družbenih fenomenov.
Osrednja razstavna forma v obliki umetniških projektov poveže različne akterje, ustvarjalce in javnost v mestu. Na podlagi nove razstavne predstavitve prinaša prizadevanja za eksperimentiranje z razstavnim dizajnom in osredotočanje na razstavljanje izven klasično galerijskih prostorov. Vpenjanje in integracija umetniških projektov v prostore, ki primarno niso namenjeni razstavljanju umetnosti. Zato osrednja razstava ne cilja le na doseganje nove »publike«, ampak odpira tudi drugačen dostop do razširjenega družbeno-ekološkega konteksta, temeljno določenega s kompleksnimi tehnološkimi sistemi, procesi in mrežami, katerih delovanje poskuša nasloviti festival.
Programska vodja 27. MFRU Aleksandra Saška Gruden
ob podpori Miha Horvat
Sodelujoči
- BEAM TEAM,
- Danica Bičanić,
- Daniel Brownell,
- Maja Budzarov,
- Boštjan Čadež,
- Rob Canning,
- Ksenija Čerče,
- Andrej Cupar,
- Goran Despotovski,
- Stefan Doepner,
- Doroteja Dolinšek,
- Adam Donovan,
- Marc Dusseiller,
- Nino Flisar,
- Steve Fuller,
- HEKLAB,
- Katrin Hochschuh,
- Tibor Hrs Pandur,
- Tonja Jelen,
- Petra Kapš (OR poiesis),
- Dejan Koban,
- Emil Kozole,
- Gregor Krpič,
- Vasily Kuzmich,
- Marko Lük,
- Urša Majcen,
- Ivan Marušič Klif,
- Nina Medved,
- MINT,
- Miranda Moss,
- Gaja Naja,
- NITZ,
- Udo Noll,
- Žiga Palčar,
- Paula Pin,
- Blaž Pavlica,
- Boštjan Perovšek,
- Nela Poberžnik,
- Monika Pocrnjić,
- Dan Podjed,
- Vojko Pogačar,
- Olena Potočnik,
- Urška Preis,
- Peter Purg,
- pxldos,
- Lina Rica,
- Sašo Sedlaček,
- Tilen Sepič,
- Shuljo,
- Andreas Siagian,
- Predrag Sidjanin,
- Smech,
- Maja Smrekar,
- Toni Soprano Meneglejte,
- Saša Spačal,
- Nežka Struc,
- Masato Takemura,
- Terranigma,
- Aphra Tesla,
- Luka Tilinger,
- Polona Tratnik,
- Miljan Trzić,
- Virtual.Unit,
- Vitamean,
- VJ 5237,
- Helena Zemljič,
- Andrej Žižek,
- Fernando “Nano” Castro
Kolofon
| Programska vodja | Aleksandra Saška Gruden |
| Kuratorji | Aleksandra Saška Gruden, Miha Horvat, Kristina Prah, Sara Nuša Golob Grabner |
| Koordinatorka | Sonja Gregorn |
| Fotografiranje in snemanje | Mitja Lorenčič |
| Besedila | Aleksandra Saška Gruden |
| Oblikovalec | Dorijan Šiško |
| PR-ovca | Mojca Potrč, Žan Lebe |
| Tehnična izvedba | Matej Modrinjak |
| Urejanje arhiva | Živa Brglez |
| Oblikovalec in razvijalec spletnega mesta | Marko Damiš |
| Asistenti | Mojca Hinteregger, Urška Novak, Eva Lubej, Dani Marinič, Sara Nuša Golob Grabner |
| Prevajalka, Lektorica | Helena Marko |
Production
Podpora
Production partners
Projekt konS - Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij "Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture". Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.