V videu Spreminjam se v pipo se predmeti zdijo tekoči, upogljivi, njihovo gibanje pa skoraj nikoli ni povsem ločeno od okolice. Ospredje in ozadje se zlijeta v plosko površino, ki deluje kot kos tkanine, ki se, ko jo na enem koncu povlečemo, raztegne tudi na drugem. Vse pulzira, kot da želi podoba postati več kot le vidna, kot da hoče skočiti iz svoje dvodimenzionalne ploskovitosti, seči proti nečemu in dregniti v gledalca. Nekaj na videz popolnoma nematerialnega ima vse lastnosti in zmožnosti materialnega.
Video je narejen s programom, ki s pomočjo strojnega učenja med dvema že obstoječima zaporednima sličicama ustvari novo, da poveča število sličic na sekundo in tako omogoči, da skoraj vsak posnetek postane kvazi počasni posnetek.
Posnetki za video Spreminjam se v pipo so bili najprej razdeljeni na posamezne sličice, te pa so bile potem pomešane v novo, nekronološko zaporedje. Deli telesa in pipe se zato pačijo v razpotegnjene organske oblike, pri čemer se pokaže nelagodna erotičnost na ta način procesiranih podob. Za trenutek je mogoče iz gibljive podobe razbrati odvisnost algoritmov od človeškega telesa, ki postaja čedalje bolj vsiljiva v vseh oblikah zbiranja in obdelave podatkov.
Dunja Rahovsky Šuligoj je rojena leta 2001 v Ljubljani, kjer živi in deluje. Ustvarja predvsem na področju videa in video instalacij, pri čemer se še posebej rada posveča procesom nastajanja podob, ki ustvarjajo meje med naravo in tehnologijo, ljudmi in stvarmi ter živim in neživim. Je študentka 2. letnika magisterija na oddelku za Video, animacijo in nove medije na ALUO v Ljubljani, kjer je leta 2024 zaključila dodiplomski študij iz slikarstva. Med študijem je v sklopu programa Erasmus en semester študirala na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju, eno leto pa na Akademiji za likovno umetnost v Leipzigu. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, med drugim na 6. trienalu Premiera: Polja intime, prehajanja in potenciali medija v Celju (2025), na razstavi nightless night v galerijskem prostoru Sms v Leipzigu (2025) in na razstavi Kuhinjski placet (2025).
Produkcija: Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje