Avtorica bo v projektu Re-tereformiranje zasnovala samostojne pokrajine kot mizanscene zapuščenih arhitekturnih ostankov potrošniške dobe. V ekosisteme bo umestila pionirske vrste, kot so alge in mah, da bi podivjali (rewild) opustošene in nenaseljene postapokaliptične urbane ruševine. Gradiva za instalacijo črpa iz predmetov današnjega časa, nasičenih z umetnimi materiali, vanje pa umešča organske snovi s potencialom za regeneracijo in rast novega in samostojnega ekosistema, ki za razliko od mest lahko obstaja brez človeških intervencij.
Avtoričina raziskava resonira s sodobnimi ekološkimi paradigmami, čeprav neposredno ne omenja filozofskih konceptov, kot so temna ekologija, ekologija brez narave ali podivjanje, njen postopek razmišljanja in hibridna nekategorična uporaba umetnih in organskih materialov izraža praktično aplikacijo teh nadvse zanimivih konceptov, ki odpirajo problemski pristop k ekologiji. Avtorica v okviru raziskovalnega miselnega toka omenja urbanistično krajino, vendar ta ni neposredno ilustrirana v njenih delih, kar vidimo kot prednost. Svojega razmišljanja ne omeji na videz, temveč ga prepozna predvsem v neposredni materialni realnosti umetnih materialov. Njeno združevanje umetnega in biotskega presega binarno razločevanje med kulturo in naravo, kar je v skladu s sodobno ekološko mislijo in prakso. V središču njenega dela je razmišljanje o potencialnosti, namesto o pesimističnem pogledu na apokalipso, ki jo po ekologu Kevinu Kellyju imenuje prototipija. Menimo, da je njena postavitev tudi izraz podivjanja, ki ne teži k idealizirani podobi narave, temveč k potencialnosti organizmov, da preoblikujejo zemljo (teraformirajo) brez antropocentričnega predznaka, kar prepoznamo kot izjemo poetično idejo.
Žirijo je prepričala s prijavljenim delom, predvsem s priloženim vizualnim gradivom. Prepričani smo, da bo prostorska postavitev tega projekta zanimiva za javnost in da bo avtorica na razstavi v galeriji Media Nox predstavila vizualno zelo koherentno delo.
Strokovna komisija za izbor najboljših študentskih intermedijskih projektov MFRU 2022
– Ida Hiršenfelder, Miha Horvat, Robertina Šebjanič, Igor Štromajer