Mreže je rezultat razmišljanja o mrežah in nelagodnem odnosu, ki vznika med njihovimi notranjimi členi. Mreže delujejo kot emergentne fantazme. Ker njihove logike v celoti sestavljajo njihovi posamezni elementi, je bistveno težje določiti tako njihove meje kot mesto njihovega vznika. To stanje nedoločenosti se razteza v ambivalenten odnos soodvisnosti, določenih s to logiko – mreže omogočajo vznik elementom, ki jih obenem določajo, obenem pa jim vnaprej zamejujejo smer njihovega razvoja in funkcije, ki so možne znotraj njihove logike. Prav tako kakor ne obstaja jasna meja med elementom in strukturo, ki ga artikulira v sistemu in ki hkrati obstaja zgolj kot posledica soodvisnih procesov med elementi, ne obstaja jasna kavzalnost njihove morfologije ali namembnosti. Mehkoba in okostenelost sta v tem odnosu enako odgovorni za krhko homeostazo sistema. Vodljivost in vodenost se izmenjujeta v nihanju med stanji simbioze in parazitstva.
Delo estetsko prevzema biološko podobo in tako telo umešča v sistem mrež, kot je tudi samo sestoječe iz mrežnega sistema. Podoba evocira pogled na mrežo kot drobovje, kot priložnost prerokovanja iz njega glede na videne vzorce, po stari praksi “haruspicy”.
Blaž Miklavčič je umetnik in oblikovalec vizualnih učinkov (VFX), ki živi in ustvarja v Amsterdamu (NL). V središče svojega umetniškega raziskovanja postavlja simulacijo organskih in biomorfnih sistemov ter estetiko grozljivega in znanstvene fantastike. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je študiral sodobne umetniške prakse in kiparstvo. Njegova dela so bila predstavljena na številnih razstavah, med drugim v Aksiomi, Galeriji Škuc in Plaza Protocol, in festivalih, kot so mariborski MFRU in CTM Vorspiel v Berlinu (DE).