Delo Hane Zadnikar Glej me vzpostavlja neposredno, tako rekoč intimno komunikacijo z občinstvom in ga nagovarja k spremljanju njenega osebnega, zasebnega življenja. To stori skozi telefon, napravo, ki je že zdavnaj nehala biti vmesnik, ampak je postala osrednik, nevidna, vse vase srkajoča opna med nami in svetom okrog nas.
Delo prav zaradi svoje preproste in odprte zgradbe omogoča številne kompleksne interpretacije in izpeljave, kar je njegova razločevalna kakovost. S tematiko se nanaša na odlična predhodna dela npr. Kyla McDonalda, ki ga umetnica že sama omenja kot eno svojih referenc, dodajamo pa še legendi klasične spletne umetnosti Evo in Franca Mattesa z njunim kanoničnim delom Life Sharing (2000–2003, Walker Art Center), v katerem sta tri leta vsebino svojega domačega računalnika (datoteke, elektronsko pošto, bančne izpiske itd.) v realnem času dajala na voljo javnosti za branje, kopiranje in prenašanje.
Umetnica si je zadala težko, radikalno in tudi nevarno nalogo, ki od nje zahteva brezkompromisno in celostno izvajanje. Zanimivo bo spremljati implementacijo in razvoj dela, odzive občinstva ter umetničino spopadanje s svojim kontinuiranim razgaljanjem lastne zasebnosti. Lahko rečemo, da to pravzaprav ni umetniško delo, ki bi bilo v prvi vrsti namenjeno občinstvu, ampak njej sami, kar ga uvršča v specifične postumetniške sodobne prakse. Pred njo so veliki intimni, osebni, pa tudi pravni in javni izzivi.
Žirijo je prepričala neposrednost prijavljenega dela, ki stoji pred nami brez dodatnega balasta, brez olepševalnih momentov in tako oklesti komunikacijo med umetnico in občinstvom na najnujnejše, na najbolj radikalno – v svoji končni konsekvenci na umetnico samo.
Strokovna komisija za izbor najboljših študentskih intermedijskih projektov MFRU 2022
– Ida Hiršenfelder, Robertina Šebjanič, Miha Horvat, Igor Štromajer