»V imenu difrakcije razglašam kaotično množenje jezikov, celostno razumevanje obstoja, nasilno meditacijo zavoljo bistva, bogokletstvo kot praznovanje samega sebe, iskanje ali ustvarjanje izvornega smisla ali Enosti ali Alefa in razmejitev diagonale, ki nakazuje na iracionalno zavest, razpeto med sveto navpičnico in materialno vodoravnico.«
Algorismo je performans, v katerem sodelujejo različne entitete, in omreženo dejanje za pametne telefone, ljudi in geste naših prednikov. Algorismo ustvarja de facto omrežje med ljudmi, hkrati pa tudi med napravami. Udeleženci se ob tem odpovejo lažnim poskusom naključnosti in se poklonijo človeškim in nečloveškim jezikom, racionalnim in iracionalnim številom, anarhistični trigonometriji in nenehno prisotnemu kaosu.
Zapri
Federico Poni je kulinarični alkimist, spletni arhitekt, prvak v kopiranju in lepljenju, ljubitelj vrtnarjenja, ustvarjalec testa, navdušenec nad zvokom, prekarni anarho-defetist, profesionalni fritezist, duhovnik, založnik, prijatelj strojev (morda) in sovražnik umetne inteligence (nedvomno). Študiral je nove tehnologije umetnosti na Akademiji Brera v Milanu in magistriral iz eksperimentalnega založništva na Inštitutu Piet Zwart v Rotterdamu. Živi v hribih toskanske Romanje, tam soustvarja projekt Habitat in v njem prebiva, radostno obupuje nad globalnim in mu išče protistrupe. Poučuje na Akademiji za likovno umetnost v Bologni.
Chiara Prodi je umetnica, performerka in kulturna posrednica, ki živi v Apeninih, kjer v prostorni hiši biva s šestimi mačkami in štirimi ljudmi. Skupaj tvorijo Habitat, kulturni (in ruralni) center v notranjosti dežele. Po izobraževanju na področju vizualnih umetnosti in kiparstva se je njeno delo razvilo v smer procesualnosti in performativnosti praks, povezanih z materialnostjo. Od leta 2018 kot režiserka sodeluje s kanadskim kolektivom Mammalian Diving Reflex, s katerimi vodi tudi delavnice in mojstrske tečaje o participativnih in relacijskih praksah. Pri svojem delu zavzema več vlog, saj je hkrati performerka, scenografka, kostumografka in šepetalka. Leta 2020 se je s skupino umetnikov in prijateljev pridružila nomadski umetniški rezidenci Neutopica. Živela je v Bruslju, kjer se je seznanila s tekstilnimi praksami ter preobrazno močjo barvanja in krojenja, ki jih opisuje kot »delo s kožo«. Ugriznila jo je strupena kača, tudi sicer pa se ji večkrat prikažejo kače.
