Ezoterična ekotehnika: Iracionalna komputacija in zarotniško mreženje omenjenim temam posveča na različnih ravneh, ki obsegajo materialne in tehnične raziskave s področja računalništva in arhitekture omrežij, rituale in prakse, povezane s simboli in kozmologijami, ter razvojne strategije zavračanja in zarotniškega spodkopavanja. Usmerjeni smo v iskanje prostorov neprilagajanja in upora proti trenutnim razmeram s pomočjo umetniških pozicij, ki delujejo v majhnem obsegu, pri tem pa uporabljajo in ustvarjajo obskurne in konspirativne simbole, estetiko in rituale, s katerimi kot omrežja somišljenikov gradijo novo podlago za družbeno-politično domišljijo.
Med njimi so umetniki, ki so se poglobili v strupeno preteklost in špekulativne ruševine, drugi pa so žive sisteme zasnovali v sedanjosti. Staš Vrenko nam v projektu Pragovi prečeni predstavlja elektromagnetne organizme na sončno energijo, ki utripajo, se odzivajo in prilagajajo svojemu okolju, in z njimi raziskuje, kako lahko pojave komunikacijskega vedenja zaznamo v računalniških omrežjih, ki se nahajajo v fizičnem prostoru. S svojimi krhkimi vzorci svetlobe in energije odpirajo možnost obstoja altruizma v zaprtih ekosistemih, obenem pa se nam zdijo tuje in neučinkovite, ko jih primerjamo s produktivnostnimi zahtevami kulturnih in digitalnih gospodarstev.
Tudi delo Ioane Vreme Moser temelji na materialnih vidikih računalniških tehnologij, kot so minerali, politika, kozmetika in elektronika, pri tem pa vključuje še mrežo naklonjenosti, zgodnje informacijske tehnologije in širše geopolitične narative. Projekt Arzenove balerine obsega serijo glasbil, izdelanih iz posebej zanje narejenih elektronskih komponent in mineralnih šmink. Delo s prenašanjem solidarnostnih sporočil iz omrežij zgodnjih radijskih operaterk povezuje zgodovino računalništva z zgodovino vojne, a tudi upora.
Preostali projekti naše izkopavanje simbolov širijo skozi čas in kozmologijo. Ginevra Petrozzi nas opominja na neprestano spreminjanje medijskih tehnologij, pri tem pa rituale in prepričanja predstavlja kot pripovedne dispozitive. Njeno delo Sveta, kot ga poznamo, je konec nas postavi v osrčje ruševin, kjer so fragmenti etruščanskih zaščitnih simbolov in ikonografija sodobnega sveta sestavljeni v relikvijo prihodnosti v svetovih, ki bodo nasledili našega. Sčasoma se bodo ikone na plazemskih televizijskih zaslonih vtisnile v svoje sodobne, a hkrati že zastarele naprave, na katerih so prikazane, kar nakazuje na postopno sosledje časovnih obdobij in njihovih kozmologij.
Tudi Federico Poni v delu Štirje mikrosistemi, razloženi s pomočjo kadila volčje češnje sledi podobnim tokovom okultne interpretacije, pri čemer karte za tarot, goreče rastlinske liste in digitalno domišljijo združuje v nestabilne kozmologije, ki so obenem ritual in halucinacija.
Skozi festivalski program se nam zgodovina razkriva kot nelinearen proces, poln razcepov, pozabljenih možnosti in zarotniških poti. Na prav tak način REINCANTAMENTO predstavlja projekt PROGRAMMA 101, s katerim odkriva fragmente, ki so bili zakopani na začetku digitalne sedanjosti, nanje pa gleda skozi edinstveno prizmo družbe Olivetti, vizionarskega italijanskega tehnološkega podjetja 20. stoletja. Instalacija, prežeta z estetiko in logiko zarote, vabi obiskovalce, da se pomaknejo v senco hladne vojne, spoznajo skriti vpliv ameriškega imperija in se sprehodijo skozi krhki mozaik dokazov, na katerih temelji današnja zahodna tehnološka kultura: zarotniško okolje, v katerem resnica ni stabilna konstrukcija, ampak jo tvorijo le razpršena, neskladna dejstva.
Sodobni rituali lahko predstavljajo pomembno obliko kritičnega mišljenja in upora proti tehnokapitalistični hegemoniji. S Seanso zaščitnih znakov proti milijarderjem v vesolju Lucile Olympe Haute in Institute of Diagram Studies (David Benqué) magijo kaosa spreminjata v kolektivno orožje proti tehnokapitalistični kolonizaciji in ustvarjata zaščitne znake, da bi vsaj simbolično »milijarderje pustila v vesolju«. Na podoben način tudi performativna pridiga Ludd živi!, ki jo bo izvedel Pedro del Real Lavergne, prevzame obliko PowerPoint evangelija, s čimer se parodično navezuje na tehnološko-optimistični mesianizem in tako spreminja korporativni dogmatizem v mistično razodetje. Federico Poni in Chiara Prodi na nekoliko drugačen način v performativni predstavi Algorismo združujeta pametne telefone, telesa in starodavne geste naših prednikov v omrežni obred iracionalnih števil in anarhistične trigonometrije, s čimer se poklanjata kaosu jezikov in svetemu nasilju ritualne matematike.
Technologie und Unheimliche predstavljajo SIRIUS.EXE 2.0, ki deluje kot digitalni arhiv in obenem kot ritualno okolje. Delo, ki kultno retoriko kozmičnega odhoda sooča z računalniškimi infrastrukturami, razkriva, kako tehnokulturni imaginarij ohranja pripovedi o odrešitvi, izselitvi in »diplomiranju« iz Zemlje. V ospredje postavlja paradoks tehnologije kot obljube osvoboditve, ki je hkrati tudi aparat nadzora, in tako prikazuje, kako izvršljivi sistemi prepričanj v svojem bistvu odražajo logiko programske opreme.
V današnjem času so mitizirani algoritmi tisti, ki upravljajo kompleksno dinamiko nadzora. Temelj sodobnih družbenih omrežij so naše želje in hrepenenja, vsebine na njih pa spodbujajo vraževerje ter vzpostavljajo prepričanja in rituale, v katerih se prepletajo oblike izkoriščevalskega dela in družbene manipulacije. S()fia Braga v delu Platformni častilci dela obravnava nevidno delo na družbenih omrežjih, na katerih uporabniki nihajo med predanostjo in izkoriščanjem ter čaščenjem in delom. Njena kozmologija digitalnih arhetipov uporabnikov združuje diagrame platform z motivom drevesa življenja, dejanja objavljanja, scrollanja in monetizacije pa preoblikuje v ritualne geste algoritmičnega žrtvovanja.
Zarotniško omrežje so po mestu spletli tudi drugi zarotniki, na katere lahko naletite na različnih lokacijah. Kres v Salonu+ med vizijami prihodnosti in mističnim onostranstvom prebuja in okoli skupnega ognjišča združuje skrite vizije slovenske uveljavljajoče se digitalne umetnosti. Intervencije kolektiva Tactical Tech v Hiši arhitekture izzivajo konvencionalne narative o umetni inteligenci in spodbujajo kritičen premislek o vseprisotnosti tehnologije. Avstrijski kolektiv Stadtwerkstatt je s svojim manifestom o megli vzpostavil umetniško-teoretična raziskovalna področja, posvečena razpadu, nevidnosti, razpršenosti in novim agregatnim stanjem. Ukoreninjenje, razstava nagrajenih študentskih del v Kulturnem inkubatorju, združuje štiri projekte, ki digitalno tehnologijo uporabljajo kot podlago za pojave, ki presegajo svoj normativni izvor in tvorijo nove strukture.
Našteta dela gradijo prihodnost računalništva; ta se morda ne nahaja v tem, kar je optimiziranega ali jasnejšega, ampak v iracionalnem, ezoteričnem in simboličnem. Tehnologije prikazujejo kot ruševine, organizme in uroke, omrežja pa kot kraje posvečenosti, upora in regeneracije. Umetnice_ki vztrajajo pri ustvarjanju prostora za nova zavezništva med somišljeniki, mističnimi tradicijami, zarotniškimi imaginariji in novimi digitalnimi strukturami. Festivalski program s premišljenim ustvarjanjem in sprejemanjem zavajajočih in zarotniških praks, seveda pa tudi s tem povezane estetike, raziskuje nova področja za razvijanje družbeno-politične domišljije, pri čemer v ospredje postavlja nova družbena zavezništva in odporna skupnostna omrežja.