TONSPUR_pasaža zvočno oživlja podhod pod mestno hišo
20. okt. 2020
Letos bosta v okviru festivala za zvočno oživaljanje pasaže med Glavnim in Rotovškim trgom poskrbeli dve zvočni inštalaciji TONŠPURA.
Od petka, 23. oktobra od 17. ure do četrtka, 5. novembra do 17. ure bomo lahko prisluhnili projektu Yamamayu, umetnice OR poesis. Gre za bio-akustični, zvočno-raziskovalni projekt, ki v jedro umešča zvočnost japonskega hrastovega prelca, nočno veščo, ki se je nekje od sredine do konca 19. stoletja uspešno asimilirala v slovenskih listnatih gozdovih z izrazitimi letnimi cikli, in vsaj do nedavnega z izstopajočim temperaturnim nihajem med poletjem in zimo. Poetična raziskava zajema življenjski cikel jamamaja: ličinka, gosenica, metulj. Aspiracija so umetničine fascinacije nad dislociranimi nočno-poetičnimi zvočnostmi, gozdno-abstraktnimi teksturami Japonske in lokalnega prostora, afirmativnega in bivanjskega umetničinega okolja. Vse preplete nočna vešča jamamaj, katere svilene zapredke je pobirala ob izteku poletja v gozdovih, do nedavnega še ne vede, da prav ta svetlo zeleni zapredek svilenih niti predstavlja preostanek procesa metamorfoze insekta in konkretno povezuje raznolike silnice in dislocirane prostore.
Od četrtka, 5. novembra od 17. ure pa bomo vsaj za naslednjih šest mesecev lahko poslušali skupinsko delo Zasebne pike in javni oblaki. Ker trenutna situacija zahteva, da se izoliramo, ostanemo doma in nismo skupaj v javnem prostoru, moramo s tehnološkimi napravami in programsko opremo ustvariti digitalne prostore, zato da bi se povezali in komunicirali z drugimi. V teh časih so virtualni prostori razumljeni kot nadomestki za javne prostore. So preseki naših zasebnih okolij, ki omogočajo ustvarjanje alternativnih načinov zbiranja in, še globlje, možnih oblik javnega znotraj zasebnega. Kako bi te virtualne prostore lahko posneli v svojih domovih? Zasebne pike in javni oblaki temeljijo na snemanju nemega spletnega srečanja z uporabo programske opreme za video konference. Med srečanjem smo se vzdržali govorjenja in smo skušali poslušati prostor, ki je vzniknil iz prekrivajočih se zvokov vseh naših individualnih okolij v zvočnikih naših prenosnikov. Vsak udeleženec je srečanje posnel s svojim prenosnikom. Ti posnetki, katerih zvoke in ritme so modulirale in filtrirale internetne povezave udeležencev, so proizvedli različno zveneče perspektive istega virtualnega prostora. Tako smo skušali prikazati svoje osebne kontekste znotraj trenutne situacije.