Kam smo prišli in kam gremo?
Smo v času, ko se je svet že spremenil. Narava in vse, kar se dogaja v njej, neizbežno vpliva na naša življenja in dojemanje sebe ter okolice. Vendarle niso naravne katastrofe tiste, ki nas spreminjajo, spreminjamo se sami, narava nas zgolj opomnja na to, kar smo sami pred tem že naredili.
S tem morda poetičnim naslovom in uvodom želim opozoriti na čas, ki je minil, na čas, ko je Mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru šele začel rasti. Sedaj se približuje svoji 30. obletnici in s tem (morda) zrelejši podobi. Vsekakor pa je to čas, ko lahko z resnostjo pogledamo na vse, kar je do danes naredil, predstavil, posredoval, zasnoval, vzpodbudil in spremenil. Upam, da je tudi kaj spremenil ter vsaj malo razgrnil razumevanje računalniške, digitalne in elektronske umetnosti ter že davno prej napovedal, v katero smer se bo razvijala sodobna družba. Z naslovom Periodizacija prostora in časa skozi intermedijsko skuša letošnja izdaja MFRU-ja povedati, da je čas za kritični in nepristranski pogled v pretekla/zgodovinska dejstva ter za vzpostavitev novih okvirjev in načrtov, ki sledijo temeljnim družbenim diskurzom in intermedijski sedanjosti. Osrednji fokus bo zato namenjen Marku Orniku, enemu vidnejših intermedijskih umetnikov in glasbenih producentov, Mariborčanu, ki je v obdobju od 2008 do 2012 oblikoval in vodil ta festival, ter nato s produkcijskim prostorom Centralna postaja na Koroški cesti v Mariboru pripeljal v mesto številne ustvarjalce s področij sodobne elektronske glasbe in avdio-vizualne produkcije. Vseskozi je povezoval različna področja in kot večni navdušenec snoval lastna vizualna, video in zvočna dela.
Kot običajno bo festival ponudil pogled v aktualno produkcijo mlajše generacije intermedijske umetnosti in predstavil dela domačih avtorjev, Eve Smrekar in Aljaža Rudolfa, Dalee Kovačec in Marka Damiša, Jaka Waldhütterja in avtorjev mednarodnega prostora, Dmitryja Morozova in Abirala Khadke. Slednji se bo predstavil na dveh zvočnih dogodkih. Pri tem je treba izpostaviti, da je Nejc Trampuž s pomočjo umetne inteligence (AI) za fasado hiše na glavnem trgu že oblikoval največje delo – print, ki razkriva njegovo videnje možnega življenja zdaj in v naši prihodnosti.
Na drugi strani pa bo 29. MFRU pozornost namenil že uveljavljenim ustvarjalcem in avtorjem iz Maribora in tega dela Slovenije, kot so Jože Slaček in OR Poiesis (Petra Kapš) ter Robertina Šebjanič. S svojim delom se bodo v izložbenih oknih Modne hiše predstavili Igor Štromajer, Zoran Srdić Janežič ter tandem Nika Oblak in Primož Novak. Tam si bo v sklopu spremljevalnega programa mogoče ogledati tudi produkcijo projekta Videopoezija MKC. Sicer pa bodo prikazana tudi dela uveljavljenih avtorjev z mednarodnega prostora, kot so: Brad Downey in Jan Vormann, Mirjana Batinić, Isidora Todorović ter poleg ostalih še zvočno delo Roba Canninga.
V diskurzivnem programu se bosta v vikend terminu zvrstili predavanji dr. Tomaža Grušovnika s Primorske univerze in dr. Wolfganga Ernsta z univerze v Berlinu, v povezavi s hrvaškim festivalom Fu:bar pa bo potekala tudi debatna miza, ki jo bosta moderirali Irena Borić in Renata Sparada.
Sodelovanje se bo nadaljevalo s programom Ars Radia Slovenija, kjer bomo v njihovem večernem terminu predstavili delo Simona Whethama.
Za mlajšo publiko bosta pod vodstvom Marka Luka organizirani dve delavnici, ki se bosta zvrstili v Kulturnem Inkubatorju na Koroški cesti, v delu spremljevalnega programa pa bo v Ulični galeriji Židovska predstavljeno delo son:DA _ »now/zdaj«.
Verjamem, da je festival MFRU v teh letih dosegel toliko kakovosti in zrelosti, da ju prepozna tudi publika, ki se vedno znova rada srečuje na razstavah, dogodkih, pogovorih in zvočnih performansih.
– Aleksandra Saška Gruden