»… Soočeni smo s tem, da zapustimo zgodovinsko definirani položaj, ki posnema svet naših naravnih čutov, z novimi mediji in tehnologijami imamo možnost za umetni interface, ki je dominiran z neidentiteto in drugačnostjo, namesto katere proizvaja novo vrsto identitete, nekaj veliko bolj radikalnega: popolno izgubo identitete. Subjekt je prisiljen v domnevo, da on ali ona ni to, kar je od nekdaj mislil, da je, temveč nekdo ali nekaj popolnoma drugega.
Uporaba novih tehnologij (virtualne realnosti, računalniške grafike in animacije, globalnih internet komunikacij, novih elektronskih medijev) se odraža v specifičnih teoretičnih in kulturnih produkcijah ter estetičnih konceptih, ki nosijo svoje bistvo v ponovnem branju, delovanju in koordiniranju naše identitete, seksualnosti in celo naše pozicije v zgodovini.«
(Marina Gržinič, Virtualno raziskovanje sodobne vizualne kulture, katalog 1995, odlomek)
