Umetnica Gaia Radić s svojo potopitveno videoinstalacijo Kora odpira novo poglavje virtualnih svetov, ki delujejo kot zaznavne pripovedi in prostore, ki jih napolnjujejo, preoblikujejo v avtopoietske sisteme ustvarjanja sveta (ang. worlding).
V Kori prostor negibno čaka na obiskovalca. Ko se ta pojavi, znotraj prostrane virtualnosti vznikne razcepljeno gledišče. Skozi dve nasprotni odprtini se začne razgrinjati geološki teren, za katerega se zdi, da ni zavezan nobeni specifični lokaciji. Svet, sestavljen iz medsebojno povezanih lagun, deluje, kot da je preplavljen z eterično prvobitno tekočino, ki prostor ohranja v stanju nenehnega spreminjanja.
Neprekinjeni tok obiskovalčevo oko vodi proti zgubani topologiji, ki se obenem počasi vije skozi gledalca. V tem srečanju zaznavni organi gledalca postanejo kanali, skozi katere prostor reflektira samega sebe. Kora oblikuje svojega materialnega gostitelja, ta pa obenem oblikuje njo, pri čemer instalacija svoj generativni potencial uresniči, ko se fizična in virtualna razsežnost srečata v gledalčevi zaznavi.
Heterotopični prostor deluje kot sito, kjer se en svet odseva in lomi v drugega, kar poraja samonanašalno resničnost, ki se neprestano znova oblikuje. Takoj ko se samooblikovanje prične, nastopi razpršitev. Ko gledalec odide, se pokrajina umiri, Kora pa se povrne v stanje mirovanja do prihoda novega telesa.
Gaia Radić je leta 2023 diplomirala iz kiparstva na Akademiji uporabnih umetnosti na Reki, leta 2025 pa je z odliko magistrirala iz smeri Video, animacija in novi mediji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Trenutno je absolventka enovitega magistrskega študija arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Razstavljala je na desetih samostojnih in več kot tridesetih skupinskih razstavah na Hrvaškem in v Sloveniji. Med pomembnejšimi predstavitvami izstopajo razstava na 63. Poreškem annalu v sodelovanju s kuratorskim kolektivom KUĆĆA iz Zagreba (2023), razstava v Galeriji Ravnikar v Ljubljani (2024), sodelovanje na festivalu Media Mediterranea v organizaciji puljskega združenja Metamedij (2024), sodelovanje z ljubljanskim Inštitutom za sodobno umetnost Aksioma (2024) in razstava v Galeriji Filodrammatica v organizaciji združenja Drugo More (2024). Pred tem je sodelovala z dubrovniškim Inštitutom UR (2021) in združenjem siva/zona s Korčule (2023) ter razstavljala v zagrebški Galeriji Karas (2023), splitski Galeriji Mavena (2022) in reški Galeriji Kortil (2022). Je prejemnica druge nagrade Erste na 36. Salonu mladih (2022) in finalistka nagrade Zlatna lubenica 6.0 za mlade umetnike (2022). Od leta 2024 je najmlajša članica Hrvaškega društva likovnih umetnikov.
(avtorica besedila: Maja Burja, Zavod za sodobne umetnosti Aksioma)
Zvok: Gašper Torkar
Tehnika: Oskar Kandare
Zahvala: Češki nacionalni superračunalniški center IT4Innovations, VSB – Tehnična univerza v Ostravi
Produkcija: Zavod za sodobne umetnosti Aksioma, Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške