Začenja se osrednji kuriran program festivala
15. nov. 2020
Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je bil v Mariboru prvič organiziran sredi devetdesetih let. Ker so računalniške tehnologije igrale ključno vlogo v širših družbenih in ekonomskih, pa tudi ekoloških preobrazbah, ki so usmerile razvoj mesta od industrijske preteklosti k postindustrijski prihodnosti, je MFRU s posebnim poudarkom na računalniških umetnostih edinstvena platforma za obravnavo sprememb in potencialov, ki jih te tehnologije prinašajo na lokalni in planetarni ravni. Pred kratkim razglašena epidemija COVID-19 in z njo povezani ukrepi, med drugim omejitve javnih prireditev v Sloveniji, so zahtevali, da se pretežni del festivalskega programa spremeni v obliko, prilagojeno novim razmeram, zato smo osrednji kuriran program prestavili v spletno, virtualno okolje. Na spletni povezavi https://www.mfru.org/display2020 boste tako lahko spremljali in raziskovali program dogodkov, ki se bo izvajal vse do srede decembra, ter spoznavali prakse mednarodnih umetnikov in umetnic ter njihove raznolike projekte.
Osrednji
program 26. MFRU-ja se bo v navezavi na nekatera vprašanja, ki smo
jih odprli z lansko edicijo, osredotočil na projekte, ki obravnavajo
infrastrukturne aspekte odnosa med računalniškimi tehnologijami in
planetarnimi ekologijami. »Sodobne računalniške tehnologije
rastejo v povezane in vedno bolj avtomatizirane sisteme, ki se ne le
širijo na globalni ravni, ampak so tudi v povratni zanki povezani z
organizacijo planetarnih procesov. Vznikajoča 'tehnosfera' našo
pozicijo do tehnologije postavi v nov okvir, saj se zdi, da je
tehnologija bolj kot podaljšek človeka ali njegova proteza
definirana skozi zarotništvo s planetom, mi pa le začasen medij
njegove transformacije, medtem ko nas preganja podoba sveta brez nas.
Zapletene algoritemske operacije 'planetarne komputacije', ki na
številnih ravneh presegajo naše razumevanje, nam obenem omogočajo,
da modeliramo in simuliramo kompleksne procese, ki na naš obstoj
vplivajo na zelo materialen način, navigiramo po tem novem terenu
ter razvijamo zavedanje o prostorskostih in temporalnostih, ki se
raztezajo proti nečloveškim razsežnostim. Potreba po opustitvi
dualizma naravnega in umetnega, virtualnega in materialnega,
tehnološkega in ekološkega, ki spremlja tovrstna prizadevanja,
odzvanja še zlasti v kontekstu antropogenih podnebnih sprememb in
bližajoče se ekološke katastrofe, ki zaznamuje naš čas,« je o
njem povedala Pogačar.
Program
pod imenom Infrastrukturni kompleks: predrugačena Zemlja
združuje projekte in pozicije, ki se ukvarjajo z infrastrukturnim
slojem »tehnosfere«, ki razvijajo orodja za navigiranje v novih
prostorskih razmerah in časovnostih, ki jih ta povzroča, projekte,
ki odpirajo planetarno perspektivo in razmišljajo o zmožnostih ter
sovpletenosti digitalnih tehnologij v procese preoblikovanja Zemlje
ter ne nazadnje uporabljajo fikcijo za špekuliranje o možnih
infrastrukturnih prihodnostih (in prihodnostih upravljanja).
Začenjamo ga z distopično namizno igro Simona Dennyja
Ekstraktor, ki mapira morebitno dinamiko globalnih podatkovnih
podjetij ali 'platform' v boju za svetovno prevlado. MFRU ima za vas
tri igralne sete v angleškem in nemškem jeziku, ki si jih lahko
brezplačno izposodite do konca leta. Več o igri najdete na tej povezavi.
Spletne dogodke, ki nas bodo na spletni strani mfru.org/live
in družbenih omrežjih festivala popeljali v virtualni svet
infrastrukturnega kompleksa, bosta z avdio-vizualnim performansom v
petek, 20. novembra ob 21. uri odprla dj final form in
Liara T'Soni. 23. novembra ob 19. uri nadaljujemo s
spletnim predavanjem atenskega arhitekta in geografa Georgea
Papamattheakisa, ki
se osredotoča na deskriptivne modele planetarnega mehanizma
zaznavanja
in obdelave podatkov, ki so postali nepogrešljiv del razumevanja
okolja. 25. novembra bomo v vitrini
nekdanje Modne hiše na Partizanski cesti razstavili projekt Marka
Peljhana Makrolab. 26. novembra ob 19. uri se znova selimo
na splet, kjer bosta Špela Petrič in Miha Turšič
skozi projekt becoming.eco(logical) predstavila, kako je
oblika in količina človeških tokov ogljika tako zelo neznačilna
za obstoječi zemeljski sistem, da s tem tvori novo geosfero –
antroposfero. 30. novembra ob 19. uri bo Lukáš
Likavčan
skupaj z Anežko
Horovo, Františkom Feketejem in
Danielom Burdo
predstavil kolaborativni projekt Planet,
cona, mreža. Projekt, ki se osredotoča na politike
infrastruktur, je nastal kot rezultat akademskih diskusij in raziskav
na fakulteti FAMU v Pragi in je sestavljen iz besedila, grafik in
kratkega filma. Prvi sklop spletnih dogodkov, povezanih z osrednjim
kuriranim programom bomo 2. decembra ob 19. uri sklenili s kolektivom
Geocinema, ki raziskuje možnosti »planetarne« ideje
filma. Ogledali si bomo njihov film z naslovom Izdelovanje Zemelj,
ki je sestavljen iz podob površja našega planeta, ustvarjenih od
posameznikov in različnih tehnologij.
Spletni dogodki bodo trajali vse do srede decembra, sproti pa jih bomo tudi arhivirali, zato nas spremljajte še naprej!