Vizija prihodnosti; predstavitev festivalskih točk.

Kompleksnost sodobnega sveta se med drugim kaže v vplivu hitrega razvoja znanosti in tehnologij na življenje posameznika ter družbe kot celote. Rezultat sta izjemna povezljivost in pretočnost informacij. 28. Mednarodni festival računalniške umetnosti letos izpostavlja teme pod skupnim naslovom Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti ter odpira vrata (tudi) mladim ustvarjalkam_cem, ki podajajo premisleke o možni prihodnosti in viziji razvoja računalniške umetnosti ter digitalne družbe, prepletene z robotiko in povezane preko medmrežja. Kako jo vidimo kot prebivalci planeta, kam želimo kot družba in kako lahko umetnost pri tem pomaga graditi varno pot?

Festival v svoji zgradbi ohranja smernice, ki si jih je zastavil v preteklih letih, strukturo, ki opredeljuje posamezne segmente festivala, pa vzpostavlja kot ogrodje, na katero so pripete posamezne enote.

Osrednja razstava, ki izpostavlja nekatere ključne in pomembne ustvarjalce, teoretike in raziskovalce, ki so vidno prispevali k razvoju računalniške umetnosti pri nas in s tem tudi k festivalu, bo tokrat posvečena Janezu Strehovcu, slovenskemu filozofu, izr. profesorju za teorijo novih medijev ter raziskovalcu novih medijev in elektronske literature. Avtorja bomo predstavili s pregledom njegovih knjižnih publikacij, revijalnih zapisov in tudi posnetkov predavanj. Ob tej festivalski izdaji bo Narvika Bovcon, novomedijska umetnica, kustosinja, recenzentka in univerzitetna profesorica, pripravila poglobljen zapis o njegovem delu, Mojca Puncer, doktorica filozofije, izredna profesorica za filozofijo na Univerzi v Mariboru ter teoretičarka in kuratorka na področju sodobne umetnosti, pa bo z avtorjem posnela pogovor, ki bo predvajan v sklopu razstave v zgornji preddvorani Vetrinjskega dvora. Tam bo tako kot lani center in informacijska točka festivala. V dvorani se bodo odvijali koncerti in zvočni performansi domačih ter mednarodnih umetnikov. Predstavili se bodo Simon Macuh in Estela Žutić, Simon Whetham ter skupine Jata C.

Konec tedna bo na istem prizorišču potekala tudi okrogla miza s premislekom o viziji in možni prihodnosti računalniške umetnosti ter digitalne družbe. Udeleženci debate bodo umetnice_ki, ki sodelujejo na letošnjem festivalu.

Osrednja razstava bo zasedla še spodnji prostor Vetrinjskega dvora, kjer bodo svoja dela predstavili Jasna Hribernik, Stevan Kojič in Betina Habjanič, ter nekaj drugih lokacij po mestu. Dela – instalacije si bo mogoče v strnjeni obliki ogledati v izložbah nekdanje Modne hiše in v izložbah trgovin E2RD, Bags&Moore ter Polzela. Svoja dela bodo razstavili Zvonka T. Simčič, Monika Pocrnjić, Valerie Wolf Gang, Melissa Ghazale, Larisa Blazić, Martin Bricelj Baraga in Sara Bezovšek. Z instalacijo na Glavnem trgu in v praznih izložbenih oknih na Koroški cesti se bo predstavila Lavoslava Benčič. Kulturni Inkubator bo kot razstavni prostor služil za predstavitev vizualnih in zvočnih projektov mlajših ustvarjalcev Dalee Kovačec, Lazarja Mihajlovića in Vida Merlaka. Intermedijski projekt Aphre Tesle in Stefana Doepnerja bo mogoče ogledati še v Sinagogi, v GT22 pa se bo v sklopu spremljevalnega programa predstavila umetnica Toni Soprano Meneglejte. Znotraj tega sklopa bodo še gledališka predstava Apofenija/1/, otvoritev dela v Ulični galeriji Židovska in razstava Mirande Moss ter Daniela Brownnella.

Festival se poleg osrednjega in spremljevalnega razstavnega programa, koncertov in performansov ter teoretičnega dela znova povezuje z RTV Slovenija, konkretno s programom Ars Radia Slovenija ter z enoto Televizija Maribor. Kot vsako leto bodo potekale delavnice za mlade in otroke, ki jih bo pripravil konS, že 6. bodo podeljene tudi študentske nagrade, dobitniki pa bodo svoja dela prikazali na razstavi v galeriji Media Nox.