14. MFRU Ali lahko podoba danes še kaj pokaže?

Pri zasnovi in izvedbi 14. festivala sodeluje Programski svet, ki ga sestavljajo Melita Zajc, Marko Ornik, Marko Brumen in Jože Slaček ter Izvedbeni odbor ki ga sestavljajo Aleš Novak, Marko Brumen, Marko Ornik in Jože Slaček. V letu 2008 je bilo predvideno je sodelovanje 14-tih slovenskih in 15-tih tujih umetnikov in skupin, ki prihajajo iz Nemčije, Velike Britanije, Srbije, Avstrije, ZDA in Francije.

Festivalski program sestavljajo vrhunski domači in tuji avtorji in projekti, ki so izvirni in prodorni ter prepoznavni znotraj področji intermedijskih ustvarjanj. V program so vključevani tako slovenski, kot evropski in svetovni ustvarjalci s ciljem prepletanja, izmenjave znanja in idej. Festival nudi vpogled v del aktualnih dogajanj znotraj produkcij intermedijskih umetnosti in omogoča stik slovenskim javnostim z mednarodno produkcijo ter povečuje seznanjanje in uporabo intermedijskih projektov. Tudi v ciljih medkulturnega dialoga in sodelovanja.

Programska zasnova 14. festivala jemlje za izhodišče vprašanje Ali lahko podoba še kaj pokaže?, ki je tako izhodišče za simpozij, razstavo in predlagani projekti so podani kot možni odgovori. Projekti, ki sestavljajo festival so razstave, enega pionirjev računalniških umetnosti - Ed Zajec, ki je iskal nove možnosti upodabljanja in Marius Watz, ki raziskuje in ustvarja na področju računalniškega generiranja oblik. Ena glavnih značilnosti je prepletanje vidnega in zvočnega, ki se v 14. festivalu širi izven razstavnega prostora v samo mesto. Niz urbanih intervencij postavlja festivalski program dostopen ne samo občinstvu, ampak tudi nagovarja mimoidoče in širše javnosti, ki so tako del projekta in sodelujejo v izvedbi. Na festivalu se bodo predstavile nekatere možnosti urbanih vizualnih intervencij, obiskovalcem in naključnim mimoidočim pa bodo omogočeno likovno ustvarjanje v živo s pomočjo projiciranja na fasado ene izmed stavb v središču mesta. Preplet vidnega/podobe in slišnega/glasbe je ena glavnih značilnosti intermedijskih umetnosti, ki so zastopane v programu 14. festivala. Pri izboru del je poudarek na inovativnosti, kreativnosti, eksperimeniranju, prepletanju, procesiranju glasbenega izraza, ki temelji na generiranju zvoka in slike s pomočjo raznih elektronskih naprav in računalnika. Vsi ti performansi bodo izvajani v odprtem urbanem okolju. V celoti je festivalski program naravnan k informiranju in vabljenju javnosti k sodelovanju in večji odzivnosti tako domače javnosti kot tudi vpetosti v mednarodne povezave. Glede na konceptualne in temeljne usmeritve festivala bomo k sodelovanju ponovno povabili tudi multimedijske centre, ki delujejo znotraj M3C – Mreže multimedijskih centrov Slovenije.

Ali lahko podoba še kaj pokaže?: O potencialih medija podobe

Vizualni mediji so neločljiv del razvoja človeške komunikacije, vendar se zdi, da podobe družbeno komunikacijo prej siromašijo kot bogatijo.

Z razvojem digitalnih medijev je ustvarjanje podob postalo sestavni del vsakdanjega življenja velikega dela svetovnega prebivalstva. Hkrati se podobe, ki dnevno nastajajo v milijonih, skoraj v celoti podrejajo tradicionalnim kodom figuracije in narativizacije, ter s tem ohranjajo tiste negativne lastnosti vizualne komunikacije, na katere so ob koncu prejšnjega tisočletja opozarjali kritiki družbe spektakla in simulacije simulaka. Ob tem postajajo znova aktualne izkušnje pionirjev digitalne umetnosti, ki so računalnik uporabljali predvsem za odkrivanje novih potencialov medija podob, in so razvijali vizualno govorico onkraj realističnega posnemanja in linearne naracije.

To je naše izhodiščno vprašanje. So vizualni mediji nujno mediji posnemanja zunanjega sveta in linearnega pripovedovanja zgodb, ki služijo utrjevanju vladajočih ideologij, torej orodje hegemonije, ali pa lahko izkušnje pionirjev digitalnih umetnosti razumemo kot vzpodbudo k oblikovanju podob in vizualnih govoric kot - z besedami Eda Zajeca - "novih načinov za zamišljanje sveta", pa tudi drugačnega sveta.

Programsko bi želeli predstaviti čim širši spekter možnih pozitivnih odgovorov. Zajeli bi razmišljanje in dela potencialnih inovatorjev, raziskovalcev in ustvarjalcev na tem področju, od pionirjev računalniških umetnosti (Ed Zajec), do ustvarjalcev novih digitalnih kinematografij (nigerijska video filmska kultura kot primer ustvarjalnosti znotraj medija (anti-realizem, fantastika).