Značilna lastnost današnje umetnostne produkcije je vsekakor pomanjkanje dominantnega modela, ki bi zajemal vse registre produkcije. Ta pluralizem odpira možnosti različnim povezavam, tako znotraj lokalne kot tudi globalne mreže. Če so nekoč obstajala različna prizorišča s svojimi lastnimi strategijami predstavitve, lahko danes govorimo o mrežah in strategijah njihovih medsebojnih povezav. Zaradi tega danes vsaka produkcija vključuje mreže kot svoj osnovni element. Vendar pa takšna preprosta omrežja s seboj prinašajo tudi prevlado uniformnega razmišljanja, promiskuiteto znakov in vrednot ter neustavljivi pretok denarja. RETRO-VISION odpira možnosti povezovanja umetnikov različnih generacij in senzibilnosti. Je poskus zbliževanja različnih pogledov na naše spreminjajoče se življenje, hkrati pa se poskuša v največji možni meri izogniti pastem uniformnosti in provincialne manjvrednosti. Letos je poudarek na produkciji, še zlasti na video ustvarjanju domačih umetnikov, obenem pa tudi ustvarjanju prostora za razmislek o našem mestu na globalnem zemljevidu umetniških dogodkov. Odprtje tega mesta je možno le skozi umetnostno produkcijo in nenehni ponovno osmišljanje puščice časa - od mesta, na katerem smo začeli, do tja, kamor se želimo prebiti.
Jovan Čekić
Cilj koncepta RETRO-VISION je konceptualizacija del skozi njihovo določitev v natančnih koordinatah časa-prostora, ki delujejo izven obstoječih dominantnih modelov. Determinante teme in vsebine so izpuščene. Ponujene so nekatere reference, ki naj bi priskrbele osnovni okvir za različne pristope ukvarjanja z videom. RETRO-VISION je predstavljen kot časovna premica. Smeri gibanja na časovni premici se razlikujejo po zagotovljenosti, spremenljivosti in prisotnosti premice preteklost-prihodnost. Socialna, ideološka, družinska in osebna okolja so različni registri razmišljanja, ki sekajo vsako točko na tej premici. V upočasnjenem gibanju se med seboj mešajo kot dana, uveljavljena, nespremenljiva. Druga stran časovne premice je usmerjena v voljo, željo ali potrebo po spremembi obstoječega, na področje možnega in v razmišljanje v kontekstu prihodnosti. Vizionarsko oddaljevanje od določenega, običajnega - odprtost za neznano - je povezano z možnostjo projiciranja samega sebe v virtualno, s tendenco do aktualizacije v prihodnosti. Posebnost časovne premice RETRO-VISION je v sedanjih okoliščinah socialni kontekst, ki jo določa. Prehod, obdobje nedoločenega trajanja, zaostruje in destabilizira običajno napetost med preteklostjo in prihodnostjo. Preteklost ostaja premočno zakoreninjena v sedanjosti. Prihodnost je stisnjena v najkrajše možne časovne determinante, negotova, odrezana in odstranjena. Destabilizacijski značaj časovne premice se kot odmev širi po vseh registrih, od osebnega do družbenega. Vsaka misel o prihodnosti postane obremenilna, podrejena preteklim izkušnjam ali neizpolnjeni želji. Opazovanje časovne premice skozi produkcijo je aktualizacija odnosa med preteklostjo in prihodnostjo: RETROartistVISION. Obenem omogoča popravek gibanja in dviganje zavesti odločitve o določenosti, ki izhaja iz dela z registri misli, od dejanskega retro-opazovanja do virtualnega distanciranja.
Maja Stanković
Antea Arizanović: I am... (4' 13'')
Transformacija moških v ženske, ki se sprašuje o problemu identitete. /The transformation of men to
women, questioninig the problem of identity.
Maja Rakočević: Storysellers (3' 00'')
Podobnost med načinoma pogovarjanja in smehljanja med dvema različnima človekoma: eden je
najmogočnejši človek na svetu, drugi pa njegovo nasprotje./Resemblance in the way of talking and
smiling between two different people: one is the most powerful man in the world and the other is
the opposite.
Arion Asllani: Hommage to Mr.President [George W. Bush]
(4' 22'')
Parodija narodno-zabavne skladbe, v kateri igra glavno vlogo sam umetnik./The parody of country
song in which artist himself plays main role.
Tatjana Krstevski: Ulični prodavac / The Streetsellers
(6' 40'')
Črni trg kot produkt tranzicijskega procesa v družbi./Black market as a product of transition process in
society.
Ivana Ilić: Isti / The Same (2' 35'')
Podobnost v fizičnem izgledu ali vpliv množičnih medijev na zasebno življenje./Similarity in physical
appearance or massmedia impact on private life.
Bojana Nikolić: Dance (3' 28'')
Indijanski ples v kombinaciji z ostrimi, nadležnimi, mehanskimi zvoki predstavlja problem
samoizražanja v mehaniziranem svetu./Indian dance in combination with sharp, irritating,
mechanistic sounds marks problem of expressing oneself in mechanistic world.
Sara Oblišar, Đorđe Arambašić, Vlada Paunović: Eto sreće
/ Here comes the happiness (4' 21'')
Umetnica in njeno delo v spreminjajočem se procesu rekreacije./Artist and her work in changing
process of recreation.
Danijela Popović: Bacim se na sto čim ugledam sarmu
spremnu / I throw myself on the table soon as I see
'sarma' is ready (9' 46'')
Beograd - alternativna rap scena./Belgrade - alternative rap scene.
Ivana Smiljanić: I Spoil Everything (2' 28'')
Dve različni stanji ženske identitete./Two different states of female identity.
Milica Ružičić: Teorijska tiranija / Thirany of the
Theory (6' 38'')
Popolnoma drugačna, avtentična interpretacija nekega "umetniškega fenomena"./Completely
different, authentic interpretation of some 'artistic phenomenon'.
Ana Nedeljković: Odustajem od Zapadne Evrope / I give up
Western Europe (2' 12'')
"Moj osebni odnos do zahodne Evrope ali odnos zahodne Evrope do mene."/"My
personal attitude towards Western Europe or Western Europe's attitude toward me."