Vzajemno mutacijo bi lahko označili kot taktiko za preoblikovanje kapitalistične poslovne zamisli, ekonomskega koncepta ali mehanizma usklajevanja vzajemnih procesov. Običajno gre za postopek obratnega inženiringa kapitalistične prakse in opis, kako bi delovala na mutualistične, skupnostne načine. Umeščanje v opuščeno stavbo kazinoja je po umetnikovem mnenju ustrezno okolje za mutualizacijo nekaterih kapitalističnih praks.
Pojem »pocas« je avtor izbral za imenovanje mutualistične mutacije samopostrežne prodajalne, številni sistemi znotraj pocasa pa so bodisi vzajemne prakse iz različnih kultur bodisi druge mutualistične mutacije same po sebi. Delavniški proces »pocas« sestoji iz treh faz:
#1 Postavitev. Poglobitev v pocas, delitev osebnih praks in zanimivih tehnologij, ki posameznika_ce navdihujejo ter predstavitev, kako oblikujejo subjektivne spekulativne sisteme in kulturo. Raziskovanje posameznih tem na podlagi skupne radovednosti.
#2 Mutacija. Udeleženci_ke razmislijo o vzajemni mutaciji, ki bi jo uvedli oziroma dodali v pocasov multiverzum.
#3 Dokončna sprememba pravil. Po končanih premislekih in njihovi izmenjavi se zbrane mutualistične mutacije pretvorijo v intervencijske kartice za igralno seanso družabne igre Game-changers. Gre za skupno ustvarjanje specifičnega univerzuma: na podlagi vizualnih primerov si udeleženci_ke lažje predstavljajo, kako bi še lahko vključili_e nove elemente tako v svet pocasa kot tudi v igro Game-changers.
Zapri