Melita Zajc, EDVARD ZAJEC, PIONIR RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI (katalog pregledne razstave, MFRU 2008)
Edvard Zajec si je že v času študija na ljubljanski Likovni akademiji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zastavil problem upodabljanja časa. Kako upodobiti čas v okviru vizualnih umetnosti? Film, kot umetnost podob, ki se gibljejo v času, je bil takrat na višku svojega razcveta. Računalnika, ki omogoča programiranje spreminjanja podob skozi čas, pa v današnjem smislu besede sploh še ni bilo - v obliki, kakršni je bil, pa tudi ni bil široko dostopen, saj je na primer oprema, ki je danes vključena v osebnem računalniku, še leta 1975 stala 140.000 dolarjev. Vprašanje, ki si ga je zastavil Zajec, je torej prišlo hkrati prepozno in prezgodaj. Prepozno z vidika filma, prezgodaj z vidika računalnika. Obenem pa je bila inovativnost načina, kako je na to vprašanje odgovoril, natanko v tem, da je povezal oboje, film in računalnik. S tem je tudi jasno definiral smer svojega dela, to je, da ga ne zanimajo orodja, temveč načela.