Delo skozi interakcije med diskurzi o orožju, svobodi, dostopnosti, umetnosti in pravnih sistemih v vladajočih ideologijah Zahoda raziskuje vprašanja, ki se porajajo s pojavom 3D tiskanja v navezavi na strelno orožje.
Video prikazuje nenehno spreminjajoč 3D objekt in je kot tak vseskozi-spodletavajoč-venomer-uspevajoč eksperiment definiranja meja med tem, kar je, in tem, kar trdi, da je: med orožjem in ne-orožjem. Avtor je izvirni 3D model/načrt orožja pridobil s spleta ter ga nato rekonfiguriral in deformiral v abstrakten, nefunkcionalen objekt. Proces transformacije je potekal po koordinatah oz. številčni kodi, pridobljeni s transkripcijo besede »orožje« v serijo številk, s čimer definicija samega objekta hkrati postane faktor njegove deformacije. Po določenem času se objekt vrne v prvotno obliko in proces metamorfoze se znova prične.
Delo namreč obravnava problematiko zakonitosti in dostopnosti orožja, ki ga prinašata zmogljivost 3D tiskanja in posledično neizsledljivost doma izdelanega orožja. Kaj se zgodi, ko ideji dostopnosti in svobode, s katerima je prežet vsakršen tehnološki napredek, začneta pronicati v svet orožja in vojne? Kaj se zgodi z zakoni in pravnimi sistemi, ki ne dohajajo vprašanj, povezanih s tovrstnim orožjem? In kaj sploh je orožje? Se definicija orožja s tem novim področjem in znotraj njega spreminja? V kolikšni meri je orožje treba onemogočiti, da se ga lahko zakonito natisne? Je takšen objekt orožje, nekaj orožju podobnega, umetniško delo? Kako bo ta pojav videti v prihodnosti? Delo se giba prav v tem sivem območju. Je objekt, ki ga prikazuje video, eno sekundo nezakonit, potem pa v preostanku posnetka umetniško delo?
Fotogalerija razstave (foto: Andrej Lamut)
Zapri