Mednarodni festival
računalniške umetnosti

Latent space walk

Projekt

Latent space walk

  • 26. MFRU
Umetnik Matej Mihevc
Latent space walk

Vodilo projekta je raziskovanje procesov strojnega učenja in nevronskih mrež skozi njihovo nekonvencionalno in na nek način kontraintuitivno rabo. Delo prikazuje proces treniranja nevronske mreže vse od zbiranja izhodiščnih podob do animacije njenih končnih produktov. Princip, ki ga projekt raziskuje, je soroden procesom treniranja računalniškega vida. Tam so nevronske mreže denimo izpostavljene več tisoč podobam specifičnih objektov, pri čemer se »algoritmični povzetek«, ki s tem nastaja, spreminja z vsako podobo ter se postopoma približuje nekakšnemu pojavnemu bistvu posameznega objekta. Specifika pričujočega projekta pa je, da že sama izhodiščna baza podatkov, ki jih uporablja, ni homogena, temveč produkt generativnega procesa. Na prvem mestu gre torej za eksperiment, saj ne vemo, kako bo nevronska mreža interpretirala izrazito raznoliko bazo podob, zanima pa nas predvsem, kako bo končni produkt odražal naravo uporabljenega procesa.

Delo je zamišljeno v formi video instalacije iz dveh ekranov. Na prvem ekranu se prikazuje generativni kolaž, animiran na lokalnem strežniku s pomočjo javascript knjižnice pixi.js. Kolaž je sestavljen iz ogromnega števila različnih podob, katerih tempo pojavljanja, velikost, prosojnost in lokacija so povsem naključni. Računalnik vsakih 15 sekund naredi posnetek (screenshot) prvega zaslona, te posnetke s pomočjo programa ImageMagick obreže v format 1280 x 768 in jih nato pošlje na strežnik. Te podobe delujejo kot baza podatkov za strojno učenje, na podlagi katere GAN (generative adversarial network), natančneje StyleGAN2, nato postopno tvori svojevrsten algoritmičen približek množici teh generativnih kolažev. S tem pa nato lahko v nedogled generiramo nove, na izhodiščnih podobah temelječe podobe, animiramo tranzicije med njimi in te predvajamo na drugem, večjem ekranu.

Širok izbor podob, ki tvori izhodiščno vizualno bazo, prikazano na prvem ekranu, sicer deluje kot povsem naključen, a ohlapno odraža avtorjeve vizualne interese in tako tvori svojevrsten moodboard. Posledično lahko delo razumemo kot anticipacijo z nevronskimi mrežami obogatenih ustvarjalnih procesov prihodnosti, v katerih bodo umetniki, opremljeni s tovrstnimi orodji, nove vsebine lahko ustvarjali zgolj s pomočjo asociativne kombinatorike.

Fotogalerija razstave (foto: Andrej Lamut)