22. MFRU Zaupanje 1. Lokalno zaupanje

MFRU je v treh letih zaupanja deloval kot avtonomna cona – prostor izmenjave, sodelovanja in refleksije. S Trilogijo zaupanja je festival raziskoval svoj odnos do mesta, nacionalnega konteksta in mednarodne skupnosti. Vsaka edicija je gradila nove mostove: najprej z vključevanjem lokalnih prostorov in prebivalcev, nato z vzpostavljanjem povezav z nacionalnimi institucijami in umetniki, v zadnjem letu pa s poudarkom na mednarodnih umetnicah.

Festival je bil zasnovan kot živi organizem, laboratorij izmenjave znanja na presečišču umetnosti, znanosti, tehnologije in humanistike. S koncepti, kot so delavničarstvo, posteljologija in prehrambologija, je ustvarjal okolje, v katerem so se umetniško ustvarjanje, raziskovanje in vsakdanje življenje prepletali – kjer so se programiranje, kuhanje in sodelovanje združevali v celovito izkušnjo. Navdihnjen s svetovnimi umetniškimi skupnostmi je festival preoblikoval klasične formate ter poudarjal kolektivno izkušnjo pred tradicionalnimi razstavnimi modeli.

Kot ključno usmeritev je MFRU prepoznal tudi aktivno sodelovanje z lokalnimi izobraževalnimi institucijami ter vključevanje študentov in pedagogov v festivalsko dogajanje:

»MFRU, tako kot najverjetneje kakršen koli, kjer koli in kadar koli festival, jemlje povezavo z lokalno, nacionalno in mednarodno skupnostjo kot nujnost in kot njegovo, festivalovo bistvo. Hkrati pa kot nujnost in kot osnovni bit festival razume tudi povezovanje in aktivno sodelovanje z lokalnimi izobraževalnimi institucijami, šolami, fakultetami oziroma z učenci, dijaki, študenti in njihovimi profesorji. Ti so naša nova publika, nove strokovnjakinje in teoretiki, bodoče avtorice in avtorji, praktiki oziroma vse zgoraj naštete stvari so del nastajajoče, globalne makro mreže in njenih dogajanj, ki so prenesena, obdelana in oplemenitena ter vrnjena z lokalnimi, mikro nivo dejstvi in posebnostmi. V času »Trilogije Zaupanje« je MFRU institucionaliziral študentske štipendije na štirih inštitutih različnih slovenskih akademij in fakultet (Maribor, Ljubljana, Nova Gorica), na katerih študentke in študentje raziskujejo v polju interdisciplinarnih, novo-inter-trans-medijskih in računalniških umetnosti.« – Miha Horvat, kurator

Zaupanje je bilo osrednja tema in hkrati strukturni temelj, ki je spodbujal kritično refleksijo o kulturnih vzorcih, sodelovanju in trajnostnosti. V tem okviru je festival sam postal umetniško delo – medij, skozi katerega so se umetniki, producenti in občinstvo v realnem času povezovali ter oblikovali in preoblikovali dinamiko umetniškega sodelovanja.