12. MFRU Zažgi, Vklopi se, Izpadi.

Zažgi, Vklopi se, Izpadi.*

Mreža je stara oblika organizacije. Trgovske, vojaške, verske in druge mreže nimajo veliko skupnega z današnjim pojavom mreženja, pri katerem je novo predvsem to, kako in katere informacije se pretakajo po sodobnih družbenih mrežah in tehnoloških omrežjih. Današnje družbene mreže združujejo različne skupine in/ali posameznike, ki so med seboj interaktivno povezani z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami. Ultimativna tehnološka mreža je Internet, ki ni spremenil samo načina komuniciranja, učenja, dela, pridobivanja in podajanja informacij, ampak se prav zaradi spremenjenega subjekta (uporabnika) spreminja tudi sam.

Web 2.0 je nov buzzword, ki napoveduje neko skupnostno, a personificirano prihodnost Interneta kot produkta kolektivne inteligence in skrajnega večsmernega nadzora. Čeprav je hekerska vojna s korporacijami, tržnim ustrojem in nadzornimi tehnologijami izgubljena (Chaos Computer Club, dec. 2005) se Internet še vedno razvija v smislu odprtosti – resničnega bazarja. Najboljše so najmanj centralizirane peer 2 peer tehnologije, internet strani postajajo domača namizja (RSS, CSS, wiki, blog), psihološke posledice tehnološkega nadzora pa se izražajo v dokončnem razosebljanju ali neposrednem razkrivanju samega sebe (napr. myspace.com).

Povsod je omrežje

Manuel Castells ugotavlja, da so v novem tehnološkem okolju mreže postale najbolj učinkovit način organizacije zaradi treh glavnih lastnosti: fleksibilnosti, merljivosti in obstojnosti. Fleksibilnost: mreže se preprosto rekonfigurirajo glede na spremembe v okolju in se spremenijo tako, da se zamenjajo nekatere komponente, cilji pa ostanejo isti – zaobidejo se zavirajoče točke in najdejo se nove povezave. Merljivost: z majhnimi spremembami ali posledicami se lahko zelo preprosto širijo in ožajo, manjšajo in večajo. Obstojnost: ker nimajo središča in ker lahko delujejo v številnih oblikah, se enostavno uprejo napadom na kodo (ali pravilo) saj je koda (ali pravilo) mreže zapisana v več točkah (ang. node), ki lahko reproducirajo navodila in iznajdejo nove načine izvajanja.

Mreženje kot kreativen proces
Mreže so lahko odprte ali zaprte, pri čemer je značilnost sodobnih omrežij prav njihova odprtost – tako je kreativnost morda stranski, a zanesljiv produkt.

Mapiranje omrežij
Nove kartografije izrisujejo različne oblike mrež ali omrežij. Zapisovanje različnih omrežij ustvarja zemljevide, ki postajajo osnovna orodja za navigacijo po alternativnih družbenih sferah in drugačnih miselnih konceptih. Psihogeografije, emogeografije, zemljevidi simptomov ipd. so obvezni priročniki za vsakogar v času žive realnosti.

Omrežje kot deljenje skupnih stvari
V neki prafazi mreženje pomeni deljenje skupnih stvari. V smislu tega se lahko povezujejo pojmi, dejanja in subjekti. Mreženje kot družbeno participatorna dejavnost pomeni način delovanja, ki se v nasprotju z mišljenjem o zamenljivem posamezniku ponaša z omogočanjem razlik. V neki mreži so lahko zelo različni objekti ali subjekti, ki jih povezuje nekaj, kar je za mrežo značilno. Lahko si v več mrežah hkrati, po Deleuzu pa ni najpomembnejše, kje, s kom ali čim in kolikokrat se povežeš, ampak kako – kakšna so veziva, ki vežejo eno z drugim.

Nestrukturiranost
Mrežna družba ima nehierarhično strukturo. Težava se pojavi, ko hočemo govoriti o razporeditvi moči v mreži. Če govorimo o mreži kot o nečem brez strukture, se je treba zavedati, da nestrukturiranost omogoča izoblikovanje neke neformalne strukture, ki daje prosto pot razvoju pozicij moči (Jo Freeman, 1971). V takem sistemu ni nobenih orodij (ali pravil) za reguliranje moči in tako se izoblikuje elita. Možnosti in pravila morajo biti jasno opredeljena – samo zato, da so lahko dostopna in uporabna za vsakogar.

Ali omrežje deluje?
Mreža je stanje stvari. Spremenila je posameznika, redefinirala avtorja in zamenjala Sistem. V mreži si lahko dejaven ali nedejaven; omogoča lahek vklop in še lažji izklop. Nima centralizirane funkcijske enote, ampak je sestavljena iz točk (ang. nodov). Tako strukturo je težko enosmerno nadzorovati in še težje enopotezno uničiti. Glavno politično vprašanje ostaja, kdo ali kako se določi, kdo je in kdo ne more biti v mreži.

Dunja Kukovec, april 2006

* Ime razstave je parafraza naslova knjige Turn On. Tune In. Drop Out. Timothyja Learyja,
1965.