The future of computer arts & the history of The International Festival of Computer Arts, Maribor 1995-2004
Prihodnost računalniške umetnosti in zgodovina Mednarodnega festivala računalniških umetnosti, Maribor 1995-2004
Uredila: Marina Gržinić
Prispevki:
Konrad Becker
0100101110101101.ORG
Šefik Šeki Tatlić
Armin Medosch
Janez Strehovec
Marina Gržinić
Mojca Puncer
Rosa Reitsamer
Ralo Mayer in Philipp Haupt
STELARC
Srečo Dragan
Franc Solina
Narvika Bovcon in Aleš Vaupotič
Dušan Zidar
Izdala: MASKA, Ljubljana in MKC, Maribor
Knjiga Prihodnost računalniške umetnosti je zasnovana kot teoretično-aktivistični dispozitiv, ki želi na eni strani obeležiti 10. obletnico Mednarodnega festivala računalniških umetnosti, ki se je začel leta 1995 v Mariboru, in na drugi strani nastopati kot kritična in politična matrica stanja na področju računalniških umetnosti ter novih medijev in novih informacijskih/komunikacijskih tehnologij. Njen namen je postati temeljno branje na tem področju. Zgodovina Mednarodnega festivala računalniških umetnosti naj bi se tako odražala prek možne ideje o prihodnosti računalniških umetnosti kot tudi novih tehnologij v povezavi s sodobno umetnostjo.
Knjiga je sestavljena iz treh delov.
Odpre se s prostorsko-časovnim dispozitivom mišljenja, dela in delovanja z novimi mediji in novimi informacijskimi/komunikacijskimi tehnologijami, prek in onstran njih v smeri estetskega, političnega in družbenega. Ta dispozitiv se v knjigi sklicuje na delo Jacquesa Ranciera. Tak projekt je postal produktiven in učinkovit z natančno izbiro avtorjev; po mojem mnenju njihovi prispevki tvorijo in prikazujejo neposredno politično reartikulacijo in preizpraševanje informacij, novih medijev in računalniških tehnologij ter razmišljanje o njih. V prvem delu knjige najdemo tudi teoretične, politične in družbene povezave med aktivizmom, teorijo, življenjem, znanjem in delom. V prvem delu knjige je podan razmislek o možnem drugačnem svetu, ki bo spojen z novimi tehnologijami ne le zato, da bi služil in se prilegal krvoželjnemu kapitalističnemu stroju, ki je pripravljen v vsakem trenutku razlastiti vse in vsakogar. Iz tega prvega dela je jasno razvidno, da obstajajo številne zgodovine tehnologije, številne strategije za razvoj skupnosti in oblike kritične izmenjave in sodelovanja, kjer se lahko znanje uporablja za politične in strateške opcije.
Bralec bo skozi prvi del knjige prav tako seznanjen z načinom, na kakršnega naj bere, poveže in znova osmisli podatke in vizualno gradivo zbrano v drugem, obsežnem, arhivskem delu knjige, ki predstavlja zgodovino Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru (1995-2003). V drugem delu knjige se tako vrstijo imena avtorjev, ki so v vseh teh letih sodelovali na Festivalu. Za vsako leto festivala smo izpostavili reprezentativen izbor vizualnega gradiva. V preteklih letih je namreč festival razvil arhive, podobne nestalnim conam dejstev, podatkov in odločitev. Šele sedaj, ko so ti podatki zbrani in navedeni v knjigi, je dejansko mogoče dojeti vpliv tega, kar lahko pomeni izraz kritična masa dogodkov.
Tretji del opisuje, analizira in dokumentira eno najpomembnejših strateških točk Mednarodnega festivala računalniških umetnosti, ki ni zgolj prostor predstavitve, temveč tudi prostor aktivne izmenjave, raziskav in povezovanja med študenti, profesorji, izobraževalnimi ustanovami in raziskovalnimi ustanovami. V tretjem delu knjige je predstavljena zgodovina, interpretacija in reartikulacija različnih študentskih projektov. Tretji del se začne z izjemno pomembnim zgodovinskim pregledom sodelovanj med Univerzo v Ljubljani: Akademijo za likovno umetnost - ALU in Fakulteto za računalništvo in informatiko, Laboratorijem za računalniški vid na eni strani in Mednarodnim festivalom računalniških umetnosti na drugi. Temu sledi predstavitev sodelovanja študentov z Univerze v Mariboru, Pedagoške fakultete in Oddelka za likovno umetnost na eni strani ter festivalom na drugi. Na koncu je prek predstavitve izbranih del in projektov, ki so jih razvili študentje smeri Konceptualne (umetniške) prakse z Akademije za likovno umetnost na Dunaju, vzpostavljena povezava domačega in mednarodnega študijskega prostora.
Knjiga se konča torej z vzpostavitvijo prihodnjega sodelovanja med različnimi izobraževalnimi ustanovami in novimi generacijami študentov. Naš cilj je izmenjava, in oblikovanje mreže povezav ter spodbujanje "umetniške neodvisnosti in politične solidarnosti."
Marina Gržinić
